Nastanek medu
Domov | Predstavitev | Ponudba | Nagrade | Nastanek medu | Galerija | Kontakt
jaka.biz © since long time ago
Manin med se nanaša na izvor medu, ki nastane iz mane. Izločajo jo žuželke (listne uši, kaparji, medeei škržat), ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves. V njihovem prebavnem traktu pride do encimske pretvorbe sladkorjev in beljakovin rastlinskega soka. Žuželčje telo vsrka le majhen delež potrebnih snovi, predvsem sladkorjev, preostanek pa se izloči na zadku v obliki sladke kapljice. Zaradi biokemijske pretvorbe ne moremo več govoriti o floemskem soku, saj ima tekočina drugačno sestavo. Zdaj je to medena rosa ali mana, ki jo v obliki lepljivih kapljic najdemo na listih različnih dreves (jelke, smreke, macesna, hrasta, bora, kostanja, vrbe, bukve, lipe, breze, javorja, jesena,…).
Cvetlični medovi nastanejo iz cvetličnega nektarja (medičina). Cvetovi rastlin, ki jih oprašujejo žuželke, imajo posebne žleze, imenovane medovniki ali nektariji. Ti izločajo sladko, dišečo tekočino (nektar), s katero privabljajo in nagrajujejo opraševalce. Sestava nektarja je odvisna od vrste rastline, na kateri nastane.
Čebele prinesejo nektar ali mano v panj, tam pa nato mlade čebele prinešene kapljice deloma izsušijo, da se izloči odvečna voda. Gostenje medu poteka tako, da čebele veekrat izbljuvajo kapljico medičine, da se suši na zraku in jo nato spet pogoltnejo, obenem pa vanjo dodajajo številne encime, ki spremenijo sladkorno sestavo medičine. Tako predelano medičino, ki ji zdaj pravimo med, čebele shranijo v celicah satja. Tu se potem nadaljuje zorenje medu. Do vrha napolnjene celice satja čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci. Pri čebelarjih velja, da je primeren čas za točenje, ko so sati do 2/3 pokriti s takimi pokrovci.
V času glavne paše izleti čebela iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50-60 mg medičine( za izdelavo 1 kg medu potrebnih 3-4 kg medičine).
Med z ekstraktom. Vedno več se pojavljajo različne vrste medu z ekstrakti in različnega sadja ( višnjev, jagodni, vanilijev, sok rdeče pese ... ). Meni ta način čebelarjenja ni všeč in se ga ne poslužujem saj menim, da je ta med ustvarjen umetno in ga ne cenim, čeprav nekateri takšnim vrstam medu pripisujejo zdravilne lastnosti.
Čebele prinesejo nektar ali mano v panj, tam pa nato mlade čebele prinešene kapljice deloma izsušijo, da se izloči odvečna voda. Gostenje medu poteka tako, da čebele veekrat izbljuvajo kapljico medičine, da se suši na zraku in jo nato spet pogoltnejo, obenem pa vanjo dodajajo številne encime, ki spremenijo sladkorno sestavo medičine. Tako predelano medičino, ki ji zdaj pravimo med, čebele shranijo v celicah satja. Tu se potem nadaljuje zorenje medu. Do vrha napolnjene celice satja čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci. Pri čebelarjih velja, da je primeren čas za točenje, ko so sati do 2/3 pokriti s takimi pokrovci.
V času glavne paše izleti čebela iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50-60 mg medičine( za izdelavo 1 kg medu potrebnih 3-4 kg medičine).
Med z ekstraktom. Vedno več se pojavljajo različne vrste medu z ekstrakti in različnega sadja ( višnjev, jagodni, vanilijev, sok rdeče pese ... ). Meni ta način čebelarjenja ni všeč in se ga ne poslužujem saj menim, da je ta med ustvarjen umetno in ga ne cenim, čeprav nekateri takšnim vrstam medu pripisujejo zdravilne lastnosti.
